Konima yoomwedhi 8 mombelewa, Omupresidende Hage Geingob okwa lombwele oshigwana kombinga yaashoka epangelo lye lya pondola po, ngaashi egwedhelo lyoshikwiila shaakokele okuya pooN$1 000, etotepo lyOshikondo shOkukondjitha Oluhepo oshowo eningo lyomutumba ngoka gwa nuninwa etopolo lyeliko shi thike pamwe.
Geingob okwa popi woo kombinga yOmbaanga yIikulya ndjoka kwa tegelelwa yi patululwe mOvenduka na otayi patulula omiyelo mokati komvula yo-2016.
Geingob okwa popi kutya etotepo lyombaanga ndjoka oli li oshiyetwapo oshiwanawa shoka tashi ka kandula po oluhepo nondjala moondoolopa.
Shimwe shoka sha pondolwa emanitho lyOntotwaveta yoPublic Procurement ndjoka omupresidende a shaina nokuninga Ompango.
Geingob okwa gwedha po kutya Omupilima Minista Saara Kuugongelwa-Amadhila okwa manitha Omusindalandu omupe gwoEquitable Economic Empowerment Framework.
ORetail Charter nayo oyi li pomuthika gwokumanithwa na otayi ka gandjwa moPaliamende kuyele omvula twa taalela.
Kombinga yonkalo yegandjo lyomagumbo gopamuthika gwopombanda gondando yopevi, Ompango yOmalelo gOondoolopa nIitopolwa oya talululwa na otayi indika elanditho lyevi kaazaizai.
Epangelo otali ka gandja eyambidhidho lyopaiyemo mewapaleko lyomavi moondoolopa dha yooloka dhoka tadhi mono unene omuyalu gwaantu taya tembukile kondoolopa hoka onga omukalo gwokukonga uuhupilo.
Geingob okwa popi woo kutya okwa ningi iigongi niitopolwa ayihe opo a vule okufala epangelo popepi naantu.
Okwa popi kutya opo ku hwepopalekwe iilonga yoKabinete, okwa tula miilonga omitumba mbali dhoKabinete ngoka gumwe hagu kwatelwa komeho komupresidende omanga omukwawo hagu kwatelwa komeho komupilima minista.
Okutameka Apilili gwo-2015, Okabinete oka ningi omitumba dha thika po-16 dhokuninga omatokolo dhoka dha etitha woo etotepo lyoNamibian Industrial Development Agency (NIDA).
Omitumba dhoka odha zimine woo eyo moonkundathana nomahangano omakalelipo gaaniilonga opo ku yambulwepo oondjambi nomauwanawa gaaniilonga yepangelo muule woomvula ndatu twa taalela.
ELVIS MURARANGANDA